Helenium Fugalaau Fafagaina le Luga i le Late Tausaga o le Taumafanafana ma le Pau

I le avea ai ma se tagata e ola ai, e totogo le angulana i le susu, eleele laugatasi po o le pito i lalo o laupapa vao. O Horticulturists ua sili atu i le lanu samasama lanu-samasama o le ituaiga tagata, faʻalauteleina ituaiga e aofia ai ata uma o auro, moli, mumu, ma enaena.

E le tatau ona popole popolega o tagata mamaʻi i le totoina o le sneezeweed, aua o le igoa e afua mai i le faʻaaoga umi o le aʻa e avea o se mea e faʻaaogaina.

Ina ua maeʻa ona tosoina, o le mea e tupu ai le sneeze e tatau ona tuli ese agaga leaga mai le tino! E na o meaola lava e mafai ona aʻafia e fuga o le angulane o le folasia , lea e sailia lenei togavao vave.

Latin igoa:

Helenium autumnale , o se tasi o le aiga Asteraceae

Igoa Masani:

Sneezeweed; Fuga o le la

Sone:

3-8

Toa:

3-5 futu le maualuga, e salalau i le 24 inisi

Faʻaaliga:

Loto atoa

Vaitaimi o le Poto:

Luga o le taumafanafana i le amataga o le tautoulu

Faʻamatalaga:

Totoina:

Tausiga:

Fuafuaga Fuafuaga:

O le faigofie faigofie o fugalaau kulikoni e fetaui ma togalaau ma togalaau vao. Fuga o le kenatela ma isi fugalaau fulafula, e pei o le asters poʻo le sume. Fualaʻau o le totonium i le vaega tolu po o le lima mo le sili ona lelei.

Heleniums e sili ona matagofie, fugalaau faʻalanu umi.

Eseesega:

Mo se mea e foliga mai e faigofie ma e le talafeagai, o le numera o ituaiga eseese e ofoofogia. O fesuiaiga i fugalaau, maualuga, ma le lanu e mafai ai e le fai togalaau ona tuʻuina atu se vaega atoa e ola ai le kenatela, pe a manaʻo. O nisi nei o mea sili ona manaia mo lau togalaau: